Danes je slovenski državni praznik, vendar v Sloveniji to ni dela prosti dan.

Praznik je namenjen obeležitvi osrednje osebnosti slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejše osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda Primoža Trubarja, ki naj bi se po več virih rodil 8. junija 1508, v današnji občini Velike Lašče.

Umrl je junija 1586 v Tűbingenu, v Nemčiji. Občina Velike Lašče prav na današnji dan v spomin na velikega rojaka obeležuje občinski praznik.

Dan Primoža Trubarja je bil sprejet leta 2010 na posredno pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Pomnimo, od slednjega smo se poslovili nedavno, 30. 5. 2022.

Primož Trubar je avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika iz leta 1550. Katekizem je Trubar izdal pod psevdonimom »ilirski domoljub«. 260 strani dolgo delo je nastalo v Rothenburgu ob Tauberi, leta 1550 pa je brez imena in letnice izšlo pri tiskarju Petru Frentzu v mestu Schwäbisch Hall. Na tem mestu je svoje rojake prvič v zgodovini imenoval Slovenci in slovenščino utemeljil kot knjižni jezik.

Abecednik pa je bralni priročnik, ki ga je skupaj s Katekizmom objavil kot osem listov obsegajočo knjižico z abecedo, namenjeno preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja.

Trubar se je boril za Slovence in za svoje poglede. Čeprav so bila njegova dela mnogokrat podvržena ostrim kritikam, druga celo prepovedana, je Trubar vztrajal pri pisanju, poučevanju svojega naroda in učenjem o različnih verskih skupnostih. Med drugim se je sprl tudi zaradi slabih prevodov Svetega pisma, saj se je zavzemal za to, da bi prevodi imeli čim manj napak.

Tudi ko je bil zaradi svoje Cerkvene ordninge izgnan, delo pa prepovedano, je Trubar nadaljeval s svojim pisanjem in obdržal svoje verske poglede. Zato ni nič čudnega, da je Milan Brglez dejal, da je »/…/ dan Primoža Trubarja v resnici praznik znanja, vztrajnosti in poguma. Samostojen slovenski jezik, ki bi preživel čas reformacije na Slovenskem, je bil namreč v 16. stoletju nič manj kot utopija, kaj šele misel, da bi živel in se razvijal naprej v novo tisočletje.«